Imate težave z zobmi? Veste kaj pomeni apikotomija?

Apikotomija je kirurški poseg, pri katerem se odstrani okužni del zobne korenine ter vneto tkivo, ki se nahaja ob njem in je pogosto čistično spremenjeno. Take posege ponavadi izvajajo specialisti endodonije, oralne kirurgije ali parodontologije. 

Apikotomija se ponavadi izvede, ko je zob neuspešno endodontsko zdravljen, vendar se poleg zdravljenja še vedno pojavijo težave, oziroma ob zapletih endodontskega zdravljenja. Pod endodontsko zdravljenje spada predrtje stene korenine in podobno. Apikotomija je prisotna tudi v primeru, ko je zob že ozdravljen  z zatičkom z nazidkom in se želimo izogniti izdrtju zoba. Apikotomija je zadnja rešitev, za katero se lahko odločimo za ohranitev zdravljenega zoba, ki nam povzroča težave, preden ga je potrebno izpuliti.

Preden se odločimo za apikotomijo, je potrebno zob poskusiti endodontsko pozdraviti. Če pa nam zob po endodontskem zdravljenju še vedno povzroča težave oziroma je na rentgenskem posnetku po enem letu zob še vnet, moramo razmisliti o apikotomiji. Pred posegom moramo razmisliti o potrebnih tveganjih in koristih posega ter narediti rentgensko analizo. V primeru, da je položaj zoba neugoden in bi lahko predstavljal poškodbo sosednjih struktur zob, se v takšnih primerih treba odločiti z apuljenje zoba. 

Apikotomija je rutinski kirurški poseg. Poseg se izvaja preko lokalne anestezije. Kirurg prereže in si odmakne dlesen, ki se nahaja v področju zoba ter si prikaže spodaj ležečo kost, katero s svedrom prevrta in pride do vnetja in korenine. Apikotomija se že vrsto let ne spreminja. Uporaba mikroskopa je olajšala sam postopek, vendar pa ne vpliva na to, ali bo poseg bolj uspešen ali ne. V 80% primerih je apikotomija uspešna. Vzroki za neuspeh so ponavadi težaven dostop do zoba in slaba preglednost. To se ponavadi zgodi pri apikotomiji kočnikov, zato je uspešnost posega v teh predelih manjša. Če poseg ne uspe v prvo, tudi ponovni poskusi najverjetneje nebodo popravili vaših težav.