web analytics

Lepote Slovenije Zelenci

Naravni rezervat Zelenci so talni izvir Save Dolinke, v občini Kranjska Gora. Na dan privre voda iz 2 metra globokega jezera, ki je nežne zelene barve, od katere je tudi dobila svoje ime. Kot vse reke pa so Zelenci dom nekaterih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Njegova stalna temperatura vode je okoli 5-6 stopinj celzija, tako da je njegova zanimivost, da pozimi poleg zelo nizke temperature, jezero ne zamrzne. Zato pa je to jezero dober dom za različne vrste živalstva in rastlinstva. Med živalstvo uvrščamo poleg potočne postrvi in vrbnic tudi škrlatec (vrsta ptice), brkati netopir, navadni gad, živorodna kuščarica ter ne smemo pozabiti na martinčka, ki se poleti lepo sonči na skali ob vročem soncu. Zelenci pa omogočijo domu poleg živalim tudi rastlinam, saj brez rastlin živali ne bi mogle preživeti. Ob jezeru rastejo jelše, vrbe in šaš, med njimi pa najdemo tudi cvetje ozkolistnega muneca, navadnega mrzličnika, močvirskega ušivca, močvirskega triroglja in vodne zlatice. Več o Zelencih pa si poglejte na https://www.lepote-slovenije.si/zelenci/

Zelenci naj bi bili ostanki nekdanjega obsežnega Korenskega jezera, ki je nastal po umiku planinškega ledenika. Skozi ta naravni jez je Sava postopoma udirala globino jezera, dokler niso nastali Zelenci in okoliška močvirja. Dno jezera je iz porozne krede, saj neprestano prepušča talno obliko, pri katerem nastanejo majhni vulkančki, kar pa je edinstven primer v naši prelepi Sloveniji. Voda iz jezera preide v strugo, ki se nato zlije v močvirje Blato, ki je dolgo en kilometer ter široko 200 metrov. Zelenci predstavljajo najdaljši izvorni krak slovenske reke Save in so drugi izvir poniknjenega potoka, imenovanega Nadiža, ki je blizu izvira planinske koče Tamar.

Zelenci

Leta 1992 je jezero dobilo naziv naravnega rezervata, njegovo območje pa meri približno 14 ha in je tudi primerno označeno in urejeno. Njihova pomembnost je v geološki preteklosti, predstavljajo pa tudi življenjski dom različnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. Za njihov nastanek je posledica uravnanosti dolinskega dna ter nastanka vršaja.